Kako reševati težave z vlago in plesnijo v stavbah?

Marsikomu izmed nas se tekom ogrevalne sezone pojavijo težave v povezavi s pretiranim navlaževanjem in posledično pojavom plesni. Z uporabo sodobnih gradbenih materialov, produktov in tehnologij, predvsem pa z zgolj delnimi energetskimi sanacijami stavb (npr. menjava oken in vrat), so takšne težave čedalje pogostejše.

Posledice prekomernega navlaževanja so povečana raba toplote zaradi slabše toplotne prevodnosti navlaženih materialov (tudi do 30%), propadanje materialov in konstrukcijskih sklopov in kar je najpomembnejše, poslabšanje bivalnih razmer v prostorih. Nastajanje površinskega kondenzata omogoča razvoj in rast plesni, kar poslabša higienske in zdravstvene pogoje. Vdihovanje spor in delcev plesni lahko povzroči nahod, draženje oči, kašelj, poslabšanje astme, utrujenost, glavobol, težave s koncentracijo, alergične reakcije in celo hujše respiratorne probleme.

 


ODSTRANITI VZROKE ZA NASTANEK PLESNI IN NE ZGOLJ POSLEDIC
 

Če želimo kakovostno in trajno rešiti težave s kondenzacijo vodne pare in plesnijo, moramo odstraniti vzroke za nastanek in ne zgolj posledic. To lahko storimo šele, ko ugotovimo vzrok za nastanek kondenzata. Kondenz najpogosteje nastane na meji med ogrevanim prostorom in zunanjostjo, kot posledica ohlajanja zraka pri prehodu toplote. Z znižanjem temperature zraka se namreč zmanjša tudi največja možna količina vodne pare v njem. Ko se zrak ohladi pod mejno temperaturo, ki ji pravimo temperatura rosišča, se presežek vodne pare začne izločati v obliki tekoče vode. Problem s plesnijo se pojavi kot posledica ponavljajoče se kondenzacije vodne pare na površini. Najpogosteje se pojavijo na lokaliziranih površinah, kjer je toplotni tok večji, kot je sicer na preostalem stavbnem ovoju, in so zato tam nižje notranje površinske temperature. Ta mesta imenujemo toplotni mostovi in so posledica pomanjkljive ali slabo izvedene toplotne izolacije konstrukcijskih detajlov. Tipični toplotni mostovi so betonske plošče, mesta betonskih plošč in vezi, okenske špalete in stenski vogali.

 

Slika 1: Plesen ob spodnjem vogalu, ki predstavlja toplotni most.

 

Slika 2: Plesen ob neizolirani okenski špaleti.

 

 

Pri preprečevanju kondenzacije na notranjih površinah oziroma odpravi problema s plesnijo je najbolj učinkovit in pravilen ukrep namestitev toplotne izolacije na primerna mesta, saj s tem rešimo vzrok (kondenzacijo vodne pare) in ne zgolj posledico (plesen). Obstajajo tudi začasne rešitve, kot so razni premazi, razvlaževalci, zmanjšanje virov vlage (npr. sušenje perila), pravilno zračenje in intenzivnejše ogrevanje prostorov. Vsi ti ukrepi so zgolj začasni in ne morejo dolgoročno nadomestiti odprave vzroka problema.


 

KONDENZACIJA VODNE PARE V KONSTRUKCIJI
 

Poleg površinske kondenzacije vodne pare je za stavbe enako pomembna tudi kondenzacija v konstrukcijskem sklopu. Do kondenzacije ne pride na notranji površini konstrukcije, temveč se ob difuziji vodne pare skozi posamezne sloje le ta kondenzira na mestu, kjer temperatura doseže točko rosišča. Tako se navlažujejo posamezni ali celo več slojev konstrukcijskega sklopa, kar ima za posledico slabše toplotno izolacijske lastnosti navlaženih materialov. Če so vgrajeni občutljivi na spreminjanje vlage (npr. les), nastane še večji problemše večji problem, saj materiali začnejo pospešeno propadati. Pri tej vrsti kondenzacije je potrebno ukrepati bolj celovito in premišljeno. Skoraj nujno se je potrebno posvetovati s strokovnjaki, ki predlagajo morebitno sanacijo in jo tudi računsko preverijo.

 

S strokovnimi nasveti in izračuni pri reševanju težav z vlago in plesnijo vam je z veseljem pripravljeni pomagati sektor energetskega inženiringa družbe DOMINVEST d.o.o.

 

 

Tematiko povezano z vlago in plesnijo v stanovanjih smo podrobno predstavili tudi v naši oddaji na Radiu Triglav Jesenice. Spodaj lahko poslušate posnetek.
 

 

 

 

Pripravila: Marko Ahčin, univ. dipl. inž. grad. in
                 Anže Urevc, univ. dipl. inž. grad.