Kako se lotiti energetske sanacije stavbe

Naraščajoče cene energentov in posledično visoki stroški za ogrevanje so nas tekom letošnje dolgotrajne ogrevalne sezone dodatno spodbudili k razmišljanju o znižanju rabe toplote v stavbah. A, kako pravilno postopati pri sanaciji? Ali najprej investirati v stavbni ovoj (fasada, streha, okna) ali v posodobitev ogrevalnega in prezračevalnega sistema (kotel, črpalke, rekuperacija)? V nadaljevanju bomo skušali čim bolj celostno in strokovno podati odgovore na ta se vprašanja.

Potrebno se je zavedati, da nepravilni vrstni red sanacijskih ukrepov pogosto ne prinaša optimalnih rezultatov. Namreč, z neusklajenim in nestrokovnim pristopom lahko hitro izničimo učinke posameznih posegov, kar posledično pomeni podaljšanje vračilnih dob le teh. Ker je skorajda nemogoče predlagati univerzalno rešitev za vse stavbe, je za začetek  smiselno stavbo temeljito pregledati in ugotoviti, kje so toplotne izgube največje. Priporočljivo je, da to stori ustrezno usposobljeni energetski svetovalec in na podlagi ugotovljenega stanja pripravi analizo. Gre za energetski pregled stavbe, v katerem nam strokovnjak predlaga sanacijske ukrepe, smiselno zaporedje njihovega izvajanja, poda oceno stroškov posameznih investicij in njihovo ekonomsko upravičenost oziroma vračilno dobo. Praviloma se energetski pregledi izvedejo za zahtevnejše stavbe (šole, vrtce, bolnišnice). Za stanovanjske stavbe nam zadostno količino teh informacij poda že energetska izkaznica stavbe. V Sloveniji naj bi se uradno izdajanje energetskih izkaznic kmalu končno pričelo, medtem ko je sistem energetskega certificiranja v tujini že dalj časa stalna praksa. Naj na tem mestu omenimo, da bodo energetske izkaznice do leta 2015 obvezne za vse večstanovanjske stavbe z več kot štirimi etažnimi enotami grajene do leta 1980, za tiste grajene po letu 1980 pa do leta 2030.

Glede na to, da smo Slovenci poznani kot narod samograditeljev, gre omeniti splošno pravilo, ki bo marsikomu pomagalo na pravo pot energetske sanacije svoje stavbe. Stroka in tudi zdrava pamet namreč velevata, da je potrebno najprej izvesti gradbene ukrepe na stavbnem ovoju, nato pa posodobiti ogrevalni sistem v stavbi. S tem, ko dodatno izoliramo fasado, streho ali zamenjamo okna, zmanjšamo toplotne potrebe v stavbi in posledično lahko vgradimo kurilno napravo z manjšo toplotno močjo. Če bi najprej zamenjali kurilno napravo, bi le ta po sanaciji stavbnega ovoja postala predimenzionirana in bi delovala z nižjim izkoristkom. 
 

Slika 1: Primer izdelane energetske izkaznice za večstanovanjsko stavbo.

V veliki večini stavb je najbolj smiselno postopati na način, ki je predstavljen v nadaljevanju. Najprej je smiselno izvesti organizacijske ukrepe, ki nas nič ne stanejo, imajo pa velike varčevalne in stroškovne potenciale. Tu gre za pravilno uporabo avtomatske regulacije ogrevanja, pravilnega zračenja, znižanja želene sobne temperature, odstranitev zaves in ovir ob ogrevalnih telesih in podobno. Namestitev tesnil na okna in vgradnja termostatskih ventilov sta ukrepa z nizko vračilno dobo, zato jih je pametno izvesti čim prej. Pri investicijskih ukrepih, ki imajo višjo vračilno dobo, je smiselno najprej izolirati fasado (cca 30% prihranka toplote) in sočasno zamenjati okna. V nadaljevanju sledi toplotna izolacija podstreš (cca 15-20% prihranka toplote)in tal na terenu oziroma proti kleti (cca 10-15% prihranka toplote). Kot je bilo že povedano, menjava kurilne naprave sledi šele po sanaciji stavbnega ovoja, saj bo le ta lahko dimenzionirana na nove pogoje stavbe in zato tudi bolje izkoriščena.

V družbi Dominvest d.o.o. smo eni izmed prvih v Sloveniji, ki imamo vse potrebne pogoje za izdelovanje energetskih izkaznic. Preden le te tudi uradno zaživijo v praksi, pa smo vam z veseljem na voljo za strokovno svetovanje na področju energetske učinkovitosti stavb.
 

Pripravila: Marko Ahčin, univ. dipl. inž. grad.
                 Anže Urevc, univ. dipl. inž. grad.